Zaradi pomanjkanja informacij (zakaj je pomembno, da z aparatom, ko postane neuporabnen, ravnamo pravilno oz. kaj sploh to pomeni ter kje so zbiralniki za tovrstno odpadno opremo) ta odpadek nemalokrat konča med mešanimi komunalnimi odpadki ali na divjih odlagališčih. Odlaganje tovrstnih odpadkov na nepravem mestu lahko povzroči onesnaževanje tal s strupenimi snovmi, ki škodujejo okolju, ljudem in živalim, po drugi strani pa dragocene surovine, ki se nahajajo znotraj opreme, za vedno izgubimo.
E-naprave in baterije v svoji strukturi vsebujejo nevarne snovi, ki zastrupljajo podtalnico in povzročajo nepopravljive poškodbe na organih živih bitij, nekatere med njimi so celo rakotvorne. Hkrati pa so te snovi zelo dragocene surovine in jih v naravi težko pridobimo, saj so v omejenih količinah.
Njihova sestava je močno odvisna od vrste naprave, proizvajalca, modela, datuma izdelave in starosti odpadkov. Aparati so sestavljeni iz različnih elementov in kompozitov: kovine, plastika, keramika, kritične surovine, trajni magneti itd..
Nekatere naprave pa vsebujejo tudi hladilne pline (npr. hladilno-zamrzovalni aparati), ki imajo v primeru nepravilnega ravnanja izredno negativen učinek na klimatske razmere, saj povzročajo razgradnjo ozona - za primerjavo: plin, izpuščen iz enega odpadnega hladilnika v ozračje, lahko povzroči enako škodo atmosferi, kot avtomobil, ki prevozi 20.000 km.
V kompleksnih aparatih najdemo 50-60 elementov.
Na sestavo e-odpadkov vplivajo tudi družbeni ekonomski pogoji, dostopnost trga ponovne uporabe, infrastruktura recikliranja, programi ločevanja odpadkov ter izvrševanje predpisov.
Mobilni telefon vsebuje baker, kositer, litij, kobalt, indij, antimon ter plemenite kovine kot zlato, srebro, paladij.
Vezja, ki jih najdemo v večini e-opreme, lahko vsebujejo arzen, kadmij, krom, svinec, živo srebro ter ostale toksične kemikalije.
Zastareli hladilniki, zamrzovalniki in klime vsebujejo klorofluorokarbonate, ki razkrajajo ozon.
V zastrelih televizorjih in računalniških monitorjih s katodno cevjo najdemo barij, kadmij, baker, svinec, cink.
Mali gospodinjski aparati vsebujejo težke kovine, kot so kadmij, kobalt, nikelj, svinec, antimon, itd. Poleg težkih kovin vsebujejo tudi druge nevarne snovi, zaviralce gorenja, organske polutante, tonerski prah, tekoče kristale.
KRITIČNE SUROVINE ali REDKE ZEMLJE
Kritične surovine so posebne surovine, saj imajo edinstvene lastnosti in so zaradi tega zelo pomembne za številne tehnične aplikacije. To pomeni, da recimo pametnih telefonov ne bi mogli izdelovati brez njih.
Težko jih nadomestimo z drugimi materiali, obstajajo pa velika tveganja pri njihovi dobavi (pridobivanje nove rude ali iz recikliranja).
Redke zemlje niso tako redke, ime so dobile, ker se pridobivajo po tehnološko težavnem postopku, ki je tudi zelo škodljiv za okolje.
TRAJNI MAGNETI
Trajni magneti so narejeni so iz kritičnih surovin oz. redkih zemelj. Nahajajo se v delih izdelkov kot so: zvočniki, e-avtomobili, prenosniki, pametni telefoni, vetrne elektrarne, televizorji z ravnim zaslonom, pomivalni stroji itd..
NAHAJALIŠČA SUROVIN
Surovine za izdelavo aparatov pridobivamo praktično iz vseh koncev sveta. 90% vseh redkih zemelj dobimo izven Evrope, največ iz Kitajske.
URBANO RUDARJENJE
Zelo pomembno je, da čim večje število teh dragocenih surovin zajamemo z recikliranjem aparatov, ki jih vsebujejo. Temu rečemo tudi t.i. urbano rudarjenje.
To je torej proces, pri katerem odpadke predelamo nazaj v mineralne surovine, ki jih lahko ponovno uporabimo.
V odpadkih imamo veliko neizkoriščenega potenciala, ampak mnogi izdelki niso oblikovani recikliranju prijazno, težko jih je razstaviti in iz njih odstraniti surovine, odpadna elektronika pa je pogosto popolnoma uničena, zato imajo proizvajalci tukaj še veliko dela.