Fotovoltaični paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, tudi točo do velikosti oreha, ki nanje pada pravokotno in s hitrostjo do 83 kilometrov na uro, zatrjujejo proizvajalci oz. dobavitelji. Ko pa se zrna toče sprimejo v uničujoče ledene krogle, pa pod njimi popusti tudi steklo fotovoltaičnih panelov.
Kaj lahko storijo vsi tisti, ki jim je toča poškodovala sončne elektrarne?
Imetniki panelov lahko te odpadke, v kolikor gre za gospodinjstva in so posledica uporabe v gospodinjstvu, oddajo v zbirni center javne službe. Fotovoltaični paneli morajo biti celi ter vsebovati vse dele (okvir, priključni kabel in sponka, steklo,…). V primeru, da je s strani občana na zbirni center oddan poškodovan ali fotovoltaični panel z odstranjenimi komponentami, moramo mi za prevzem le-tega to odobriti (dogovor s komunalo). Smatra se, da je količina panelov iz gospodinjstev maksimalno 30 kosov na gospodinjstvo. V primeru, da bi posamezno gospodinjstvo želelo prepustiti več kot 30 kosov, je za prevzem teh panelov z naše strani tudi predhodno pridobiti odobritev.
V primeru, da oddajo odpadne FV panele podjetja, se le-ta obrnejo na skupno shemo ravnanja z e-odpadki, s katero imajo sklenjeno pogodbo o pristopu skupni shemi. Odpadki se oddajo proizvajalcu, ki jim je dobavil elektrarno ali podjetju, ki ima ustrezna dovoljenja za zbiranje tovrstnih odpadkov.
Vse proizvajalce in uvoznike oz. pridobitelje sončnih panelov poskušamo vključiti v sistem PRO (proizvajalčeva razširjena odgovornost). To je načelo, da je tisti, ki daje izdelek na trg, odgovoren tudi za odpadek, ki nastane, ko je porabnik izdelek zavrgel. Pri ZEOS-u fotovoltaične panele prevzemamo le od tistih proizvajalcev in uvoznikov oz. pridobiteljev sončnih panelov, ki so vključeni kot zavezanci v sistem PRO preko naše sheme. Zanje zagotavljamo prevzem odpadnih fotovoltaičnih panelov ter njihovo obdelavo in recikliranje (prevoz do ustreznih obratov). Omejitev glede prevzema panelov od zavezancev nimamo, vendar poskušamo odvoze enakomerno porazdeliti, saj transport izvajamo v tujino po dogovorjenih terminih.
Za odslužene fotovoltaične panele v Sloveniji poleg naše družbe ZEOS, d.o.o. skrbijo tudi preostale sheme za odpadno električno in elektronsko opremo, torej še štirje drugi nosilci skupne sheme, vpisani v evidenco skupnih načrtov pri Agenciji RS za okolje (gov.si).
Kaj se zgodi, če je neko podjetje naročilo gradnjo PV elektrarne pri družbi, ki je že propadla in ni več del nobene sheme. Kaj lahko naredi lastnik teh razbitih panelov?
V ta proces je v tem primeru najboljše vključiti tudi novega dobavitelja panelov, ki v tem primeru prevzame odgovornost za stare panele, mora pa biti to podjetje vključeno v eno od shem. To je najboljša rešitev za lastnika.
In kaj se kasneje zgodi s paneli?
V ZEOS-u zbrane panele, ko dosežejo zadovoljivo kritično količino, odpeljemo v reciklažo, in sicer zaradi boljših tehnologij, ki jih uporabljajo pri reciklaži, v Italijo in Nemčijo v za to namenjene obrate.
V procesu obdelave se fotovoltaičnim panelom odstranijo kabli in elektronika ter okvirji, panel se zdrobi, da se zmanjša prostornina. Po drobljenju se material sortira in iz tega se izločijo steklo, ki gre v obrat za predelavo stekla, plastika, ki gre v obrat za predelavo plastike (pri čemer gre predvsem za energetsko izrabo) ter kovine (silicij, baker). Stopnja recikliranja je 80 odstotkov in to je natanko toliko, kot z raznimi direktivami zahteva EU. Za preostanek po predelavi oziroma recikliranju pa se zagotovi odlaganje.
Ali je Slovenija pripravljena na večje število pokvarjenih/uničenih sončnih panelov naenkrat?
Ocenjujemo, da bodo prve resne količine odpadne odslužene fotovoltaike prišle nekje v letu 2035 oz. še kasneje. Količine, ki se trenutno prevzemajo, so predvsem predmet poškodb zaradi vremenskih vplivov, poškodb pri manipulaciji, požarov itd., kar pa je za enkrat obvladljivo. Zamenjave FV panelov zaradi zastaranja ali slabše učinkovitosti starejših FV panelov še nismo opazili. Tudi informacije iz tujine kažejo, da je količina odsluženih FV panelov še vedno majhna, še posebej, če jo primerjamo s količino, ki je bila instalirana v zadnjih letih.
Ali vidite kakšne izzive na področju ravnanja z odsluženimi paneli oziroma ali pogrešate kakšne sistemske rešitve pri tem vprašanju?
Kot omenjeno, da življenjska doba FV panela precej dolga, zato se ti proizvodi ne generirajo kot odpadki tako ostala EE oprema. Posledično se pojavljajo izzivi financiranja le-teh čez 20 in več let, hkrati pa je vprašanje, kako zagotavljati zakonodajne cilje glede stopnje zbiranja e-odpadkov, ki znaša 65% glede na količino EE proizvodov danih na trg. Masa FV panelov, ki se po zakonodaji uvršča med EE opremo, predstavlja namreč že več kot četrtina vse EE opreme dane na trg. Glede na ta dejstva ter način prevzemanja FV panelov v praksi, bi bilo nujno razmisliti o tem, da se FV panele v zakonodaji ločeno obravnavajo tako z vidika okoljskih ciljev, financiranja kot operativnih odgovornosti posameznih deležnikov pri prevzemanju odpadnih FV panelov.
Poleg tega je tudi strošek recikliranja še vedno relativno drag, zato znanstveniki po vsem svetu razvijajo tehnologije, ki bodo ekonomsko učinkovite in bodo čim manj obremenjevale okolje.