V Knjižnici REČI, neprofitni izposojevalnici predmetov za delo in prosti čas, smo izvedli intervju, in sicer z njenim vodjo Joštom Derlinkom. Z organizacijo že dobro sodelujemo, saj že več mesecev izvajamo izposojevalnico še delujočih aparatov, ki je postala kar stalna. Tokrat pa nas je zanimalo malo več o samem delovanju Knjižnice, zato smo Joštu zastavili nekaj vprašanj.
***
1. Kaj vas je motiviralo, da ste se odločili za vzpostavitev skupnosti souporabe?
Mi smo s Kulturnim društvom prostoRož leta 2013 začeli s projektom celovite urbane prenove Savskega naselja. S projektom smo želeli obnoviti javne prostore v soseski, obnoviti socialno mrežo med prebivalci. Prostor, kjer se sedaj nahaja knjižnica, je zagotovila Mestna občina Ljubljana. Originalna ideja je bila sprva izposoja prostora, ne toliko predmetov. Ta prostor bi si nekdo lahko izposodil za delavnice, tečaje itn. Potem se je prostoRož povezal z organizacijo Coworking, ki je želela v Sloveniji vzpostaviti prvo knjižnico stvari. Na začetku je šlo za projekt dveh nevladnih organizacij - Prostorož in Slovenija Coworking - regionalne razvojne agencije, ki je zagotovila neka zagoska sredstva za začetek. Kot četrti partner pa je Mestna občina Ljubljana, ki od začetka zagotavlja prostor Knjižnice REČI. Knjižnica REČI je neprofitna izposojevalnica najrazličnejših predmetov za prosti čas, ki deluje po vzoru klasične knjižnične izposoje. Lani smo ustanovili ločeno društvo, ki je še vedno v tesnem stiku s matično organizacijo prostoRoža. Pred marcem 2020 smo imeli 5-7 tedenskih dogodkov, prisotnih pa je bilo vedno nekje od 4-40 udeležencev. Potem se je zaradi epidemije vse spremenilo. Ves čas knjižnica ne deluje samo kot knjižnica stvari, ampak tudi kot nekakšen lokalni center srečevanja.
2. Koliko časa se že ukvarjate s tem
Knižnica REČI se je odprla januarja 2015. V letu pred otvoritvijo se je vlagalo v to, kakšni predmeti naj bodo ponujeni za souporabo. Leta 2014 se je poslal vprašalnik po nabiralnikih po Savskem naselju, kjer se je 8 tisoč prebivalcev vprašalo, kateri so ti izdelki, ki bi si jih oni izposojali. Okoli 400 odgovorov smo dobili na ta način. Iz tega smo naredili seznam predmetov, ki so najboljši za souporabo oz. najbolj zaželjeni.“
3. Kako imate urejen način izposoje izdelkov? Na kratko ga opišite.
Začeli smo z letno članarino oz. članstvom, ki se ga je dalo pokriti na tri načine: en način je bila donacija predmeta, na ta način smo dobili večino predmetov; drugi način je plačilo letne članarine (redna cena 20 eur, za študente 10 eur, za brezposelne 5 eur); tretji način je s prostovoljnim delom. Po dveh letih delovanja smo uvedli potem še možnost souporabe predmetov brez članstva. Kdor ima pokrito letno članstvo, si lahko izposoja izdelke brez dodatnih plačil. Vsi drugi pa plačajo enkratno izposojnino, kar je odvisno od predmeta. Kar se tiče zamudnin, jih načeloma imamo, če se izdelek ne vrne pravočano. Torej zaračunamo zamudnine, ampak zelo redko, ker ni toliko potrebe. Zaračunavamo samo, če gre za predmet, ki je rezerviran vnaprej s strani drugega uporabnika.
4. Kakšen je odziv ljudi? Koliko imate opravljenih izposoj na mesečni in koliko na letni ravni?
Souporaba narašča vsako leto. Prvo leto je bilo opravljenih 95 izposoj, to je potem v letu 2019 zraslo na približno 360 izposoj. Zdaj pa malo stagnira zaradi epidemije. Med aprilom in septembrom je največ izposoj, 54 izposoj povprečno na mesec. Pozimi pa pade na 10 izposoj na mesec.“
5. Katere vrste izdelkov se največ izposoja? Kako pridete do tistih izdelkov, ali jih člani knjižnice podarijo ali jih dobite kako drugače? Koliko približno imate električnih in elektronskih izdelkov v ponudbi?
Največ se izposoja orodje, električno orodje, vrtalni stroj, krožna žaga, ubodna žaga, vse električne aparate se izposoja največ. Potem pa tudi video projektor, šivalni stroj, sušilec sadja, brusilnik, akumulatorski vrtalnik, detektor kovin itn. Glavna stvar pa je orodje, ki ga nima vsak posameznik doma, oz. ga ne rabi vsak dan, ampak enkrat na leto. Ko rabiš recimo bor mašino, je ne moreš z ničemer zamenjat, jo moraš uporabit. Raziskave so pokazale, da se ta mašina recimo uporablja 3 krat na leto v gospodinjstvu. Eno bor mašino si lahko deli cela soseska, ali pa celo več. Večina predmetov je donacij naših članov. Nekaj predmetov je tudi donacija podjetij, kot je šivalni stroj, overlok stroj – posebni stroj za šivanje. V kategoriji orodja imamo 57 predmetov, v kategoriji tehnologije in zabave imamo 40 predmetov. Nikoli pa nismo ločevali elektronske od ostalih.
6. Koliko časa imajo uporabniki izdelke v povprečju izposojene?
Doba izposoje je en teden, ponavadi pa to zadošča. Včasih pa se za nekatere premete to podaljša. Pri določenih predmetih imamo rok en mesec, kot so predmeti za potovanje in podobno.
7. Koliko izdelkov se vrne nazaj poškodovanih (delež)?
Načeloma imamo dogovor z izposojevalci, da morajo vrniti predmet primeren za nadaljno uporabo. Glede na to, da imamo predmete iz druge roke, je težko določiti, ali se je predmet poškodoval zaradi malomarnosti uporabnika, ali pa enostavno zaradi dotrajanosti predmeta. Do sedaj od nobenega nismo zahtevali, da bi predmet zamenjal. Predmete, ki so največ v uporabi, kot je brusilnik, moramo peljati na servis, in sredstva, katera zberemo s članarinami, namenimo servisu.
8. Koliko izdelkov se vrne nazaj umazanih (delež)? Ali je bilo kaj primerov, da uporabniki niso vrnili izposojeno napravo? Kaj se potem naredi, če pride do tega?
Imeli smo nekaj takih primerov, sicer zelo minimalno, 3-4 premete. V tem primeru ne naredimo nič. Za te najvrednešje premete, kot so video projektor, overlock itd., vzamemo za čas izposoje kavcijo. Kavcija je 30 EUR. Bistvo projekta je, da ni ključna samo izposoja, ampak da se veliko dela tudi na zajemnem zaupanju. Ne samo nas in uporabnikov, ampak tudi uporabnikov med seboj.
9. Ali imate kakšen način oglaševanja vaše ponudbe souporabe? Kako promovirate to svojo dejavnost? Kako izvajate marketing, kako potencialne stranke obveščate o storitvi souporabe? Ali mogoče obstaja možnost, da boste naredili nekakšno aplikacijo, ki bi olajšala proces izposoje. Aplikacija bi zajemala vse predmete, ki so v knjižnici v ponudbi, uporabniki bi si lahko online rezervirali izdelek?
Na to je potrebno gledati na dva različna načina, eden je znotraj lokalne skupnosti, kateri je primarno namenjena knjižnica, pa tudi širše območje Ljubljane. En način je pošiljanje letakov na začetku delovanja. Potem so tu še druge stvari. Na lokalnem igrišču smo imeli en lopar, pobarvan v modro barvo, zraven pa je bila tablica, na kateri je pisalo „Otvoritev Knjižnice REČI 21. januarja 2015“. Prvo leto smo imeli dobro medijsko pokritost. Glavni mediji so dosti promovirali. Potem pa znotraj naselja oglašujemo preko naših oglasnih desk. Enkrat na leto pa izdamo tudi številko lokalnega časopisa Savčan, ki ga tudi uporabljamo za promocijo knjižnice. Pomembno je veliko spletnega oglaševanja preko društvenih omrežjih, Snagazin (revija od Snage) itn. Načeloma prek spleta promocija zaenkrat dobro funkcionira. Najboljša promocija je oglaševanje od ust do ust. V sklopu spletne strani pa ponujamo možnost rezervacije predmeta. Na spletni strani je katalog predmetov. Prenovljen katalog registriranim uporabnikom omogoča spletne rezervacije, ki so olajšale prevsem izposojo priljubljenih predmetov. Celoten katalog je dostopen v slovenščini in angleščini. Z angleško različico kataloga smo se približali Erasmus študentom in ostalim tujcem, ki začasno ali stalno bivajo v Sloveniji Uporabniki pa lahko pogledajo kako izgleda predmet, ali je izposojen, ali je rezerviran, in si lahko vsi, ki imajo račun, rezervirajo predmet za takrat, ko ga bodo dejansko potrebovali.
10. Ali bi bili pripravljeni sodelovati in spodbujati način souporabe skupaj z občinami, društvi, nevladnimi organizacijami itn.?
Mi z veseljom delimo vse naše izkušnje in pomagamo drugim. Po 6- ih letih smo končno dobili družbo v Sloveniji. Odprle so se tri nove Knjižnice REČI. Z njimi smo bili v kontaktu in jim svetovali, kateri premeti so tisti, ki se jih izposoja največ, kako komunicirat z okolico itn. Vse znanje, ki smo ga pridobili, smo ga delili naprej. Veseli nas, da smo dobili družbo v Sloveniji in pri tem pomagamo z našim znanjem. Trenutno nam ni v interesu, da bi mi sami odprli še kakšno knjižnico. V interesu nam je, da to našo knjižnico držimo pri življenju.
11. Koliko vas je v ekipi
V ekipi prostoRož nas je 6. To je velika organizacija, ki dela marsikaj. Jaz sem pa tisti, ki je največ vezan na knjižnico. Imamo pa še tri prostovoljce, ki nam pomagajo.
12. Koliko imate članov knjižnice?
Imamo okoli 700 ljudi, ki imajo uporabniški račun na naši spletni strani. Okoli 120 od 700 je opravilo vsaj eno izposojo v letu 2021. Letos si je od začetka leta 85 različnih uporabnikov izposodilo predmete.
13. Kaj pričakujete v prihodnosti glede souporabe?
Pričakujemo, da bo souporaba še naraščala. Mi pa našo knjižnico še vedno razumemo kot pilotni projekt. Zagotovo je prihodnost v takšni souporabi predmetov, zaradi socialnih pa tudi okoljskih vidikov. Mi moramo porabiti veliko napora, da zagotovimo osnovna sredstva, da knjižnica sploh obstaja. Ni dovolj samo moralna podpora, ampak je potreben tudi resnejši dialog, kako to voditi dolgoročno, ne pa samo iz leta v leto.
***
Naš zaključek in ekonomika
Knjižnica REČI v Ljubljani deluje od leta 2015. Poslovni model Knjižnice REČI na področju souporabe je nastal iz družbenega vidika. Knjižnica REČI poleg ponujanja možnosti izposoje izdelkov v svojem programu izvaja organizacijo različnih tečajev, delavnic, kulturnih in družabnih dogodkov (število dogodkov se je zmanjšalo zaradi epidemije). S projektom so povezali stanovalce Savskega naselja. Pozitivna stvar knjižnice je, da izvaja dve aktivnosti, ponujanje možnosti souporabe izdelkov in organizacija dogodkov. Dogodki vplivajo na to, da se povečuje število njihovih članov. Nekdo, ki pride recimo na tečaj, si zraven lahko pogleda kakšne vse izdelke ima knjižnica, katere si lahko izposodi. Potem si kasneje, ko bo rabil mogoče kakšen izdelek, ki ga nima v lasti, le-tega izposodi v knjižnici. Knjižnica pa največ povezuje mlajše osebe. To bo v prihodnosti vplivalo na razvoj souporabe, ker se bo razvli občutek za souporabo pri mlajših osebah. Glede tega, da gre za souporabo z družbenega vidika, je obstoj spletne rezervacije predmeta zelo odlična stvar. Na spletu imajo fotografije vsakega predmeta iz sistema souporabe. Registrirani člani si lahko prek spleta rezervirajo izposojo vnaprej. Da bi spodbudili večjo souporabo, so spletno stran prilagodili tudi tujcem, ker imajo tudi opis vseh predmetov v angleškem jeziku.
Največji problem je pri vzpostavitvi takšne skupnosti. Ena od najbolj pomembnih stvari je prostor knjižnice, ki ga ne bi mogli zagotoviti brez Mestne občine Ljubljana. Njihov sistem delovanja in ideja projekta je dober primer za vzpostavitev še kakšne takšne skupnosti. Vsi so vključeni v knjižnico. V primeru Knjižnice REČI so stanovalci Savskega naselja veliko pripomogli pri zagonu knjižnice. Največ aparatov, ki so v sistemu souporabe, je donacija ljudi. Brez sodelovanja partnerjev knjižnice in pomoči ljudi delovanje knjižnice ne bi bilo možno.
Kar se tiče ekonomike - pomembno je poudariti, da knjižnica deluje kot neprofitna organizacija. Za njeno delovanje pa so potrebna določena sredstva. Takšne organizacije se po mojem mnenju težko odločajo, da bi vzpostavile sistem souporabe zaradi velikih obveznosti v ozadju. Nekdo mora skrbeti za te predmete, za mogoča popravila teh predmetov v sistemu souporabe. Knjižnica REČI določeni delež denarja, ki ga pridobi od izposoj ali letnega članstva, uporabi za popravila in servsiranje predmetov. Glavno vlogo v oblikovanju takšnih skupnosti imajo občine, država, ministrstva. Danes, ko vsi govorijo o globalnem segrevanju, škodljivem vplivu toplogrednih plinov, pomembnosti krožnega gospodarstva in podobno, so država in njene institucije tiste, ki najlažje vplivajo na izboljšanje teh stvari. Podjetja pa niso preveč zainteresirana za sodelovanje z društvi kot je Knjižnica REČI, zaradi tega ker podjetja ponujajo storitev souporabe največ zaradi ekonomskega učinka v ozadju. Knjižnica REČI je le majhen delež aparatov dobila od podjetji, večino so jih dobili v obliki donacij, nekatere so pa sami kupili. Brez podpor MOL, Eko sklada, JSKD in drugih je vprašanje ali bi knjižnica sploh delovala. Zgoraj omenjeni predstavljajo največji vir financiranja, ki omogoča še vedno nemoteno delovanje knjižnice.
Krožno gospodarastvo | Ponovna uporaba | Souporaba | Nakup aparatov | Ravnanje z odpadki | Recikliranje