V sredo, 22. marca 2023, na svetovni dan voda, je družba ZEOS, d.o.o. v Mariboru v prostorih IZUM-a organizirala strokovno konferenco z naslovom E-naprave – prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Na dogodku so povezali različne deležnike krožnega gospodarstva, si izmenjali izkušnje in iskali rešitve na področju elektronike. Konferenca se je odvila v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom Še sem uporaben, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Evropske komisije.
1. del - Izzivi pri prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo
V prvem delu konference so govorci predstavili pomembne vsebine, ki so služile kot iztočnica za diskusijo v okrogli mizi. Direktor družbe ZEOS, d.o.o., Emil Šehić, je izpostavil: »Koncept krožnega gospodarstva zajema več kot le ponovno uporabo. V prvi vrsti se moramo vprašati o smiselnosti naših nakupov ter se odločati tudi za servisiranje in souporabo. Ključno je tudi ustrezno konstruiranje proizvodov, da bodo ti čim dlje uporabni. Za doseganje zastavljenih ciljev uvajanja načel krožnega gospodarstva bi morali biti ukrepi bolj ciljno usmerjeni in obvezujoči.«
Life Spodbujamo e-krožno in njegove aktivnosti je podrobneje predstavila Branka Biček Bizant iz ZEOS-a, ki je med drugim povedala: »V okviru projekta smo po različnih lokacijah po državi postavili že 66 rumenih kotičkov za ponovno uporabo, ki so namenjeni oddaji še delujočih aparatov. Njihove lokacije najdete na www.zeos.si.«
Ustanoviteljica in direktorica Circular Change ter sopredsedujoča v European Circular Economy Stakeholder Platform-i Ladeja Godina Košir je predstavila malo širši pogled na področju krožnega gospodarstva in izpostavila: »Kako dolgo bomo še menjavali naše mobilne telefone v povprečju vsakih 18 mesecev? Bliža se čas, ko se računica ne bo izšla - niti za proizvajalca, niti za uporabnika. Z upoštevanjem načel krožnega gospodarstva lahko oblikujemo nove poslovne modele - dobre za posel in dobre za planet (katerega prebivalci si želimo ostati tudi ljudje).« in zaključila »Velikokrat se zgodi, da prepričujemo prepričani prepričane, kar pa nima nekega posebnega učinka. Rešitev je, da smo zgled drugim in se pri tem spodbujamo. Na koncu gre za to, da si vsi želimo, da bomo dobro živeli. Če to naredimo skupaj, potem stopamo v pravo smer!«
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije je Boštjan Okorn, vodja testiranja, predstavil, kako so potrošniki zaščiteni pri nakupu rabljene električne in elektronske opreme in rezultate ankete na področju servisiranja: »Potrošniku je še bolj kot popravljivost izdelka pomembna njegova zanesljivost – da se torej izdelek čim dlje sploh ne pokvari. Visoka stopnja zanesljivosti je pomembna tudi ob nakupu rabljenega aparata, kjer bi ob občutno ugodnejši ceni prišlo do izraza tudi danes redko dosegljivo uradno potrdilo o stanju aparata, zagotovilo o dobavljivosti rezervnih delov, skupaj z dovolj dolgo garancijo. Le tako bomo lahko ustrezno vzpostavili razširjen trg rabljenih aparatov. No, ko pa se okvara že zgodi, se potrošnik, glede na izsledke raziskave za popravilo lažje odloči ob konkretni informaciji o strošku, če le strošek ni prevelik in aparat ne prestar.«
OKROGLA MIZA - Kakšni so izzivi in kako se z njimi soočiti?
Na okrogli mizi »Kakšni so izzivi in kako se z njimi soočiti?« so govorci diskutirali o dveh pomembnih temah na področju elektronike. O ponovno uporabi, kjer so iskali rešitve za vprašanja kot so »Kako spremeniti navade potrošnikov pri oddaji ali nakupu rabljenih aparatov?«, »Kako spodbuditi proizvodnjo aparatov z daljšo življenjsko dobo?« ter »Kakšne zakonodajne ukrepe potrebujemo za spremembe na tem področju?«. In o servisiranju, kjer so odgovarjali na vprašanja »Kako zmanjšati stroške popravila in rezervnih delov? »Kako povečati popravila izven garancijske dobe?« in »Kako povečati število usposobljenih serviserjev?«.
Moderatorka okrogle mize, Antonija Božič Cerar iz Gospodarske zbornice Slovenije, direktorica Službe za varstvo okolja, je izpostavila: »Tehnologije dvojnega zelenega prehoda so odvisne od razpoložljivosti kritičnih in strateških surovin, ki jih Evropi primanjkuje. Čeprav je lahko en vir tovrstnih surovin odpadna električna oprema, bomo morali razmišljati tudi o boljši izrabi in izkoristku že uporabljenih surovin in vgrajenih komponent v aparatih in opremi, ki so v uporabi, z izboljšanjem pogojev za njihova popravila, nadgrajevanjem funkcij za podaljšanje njihove uporabnosti.«
»Ključni izzivi na področju krožnega gospodarstva elektronskih odpadkov so po mojem mnenju omejena dostopnost virov, zapletenost njihove sestave, visoki stroški popravila in nadgradnje ter pomanjkanje ozaveščenosti. V nekaterih primerih lahko stroški popravila izdelkov presegajo stroške nakupa novega izdelka. To lahko odvrača potrošnike od ponovne uporabe in spodbuja k nakupu novih izdelkov.« je na okrogli mizi povedala Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe. In dodala: »Ko bomo videli vrednost nečesa in začutili, da racionaliziramo našo porabo, takrat bomo imeli boljšo kvaliteto življenja.«
Aleš Mihelič, vodja predrazvoja pralnih in sušilnih strojev in vodja projektov pri Gorenje, d.o.o. je rekel: »Noben proizvajalec ne dela aparatov z namenom, da bi se pokvaril, saj se zaveda, da je prava stranka tista, ki pride ponovno po aparat k istemu proizvajalcu (ko se aparat slej ko prej pokvari).« in nadaljeval: »Pri zagotavljanju rezervnih delov je dober poslovni model, kjer bi proizvajalci za določen trg po naročilu pri shemi za e-odpadke naročili določeno število rezervnih delov iz rabljenih aparatov, ki bi šli lahko v ponovno uporabo, namesto v reciklažo.« in dodal še: »S storitvenimi poslovnimi modeli (npr. najem pralnega stroja) se danes lahko več zasluži kot s samo prodajo. Ko smo naredili primerjavo med severnimi in južnimi državami Evrope, se je na naše presenečenje izkazalo, da je Slovenija bolj naklonjena tem modelom in bolj eko ozaveščena, morda celo bolj kot Skandinavija, saj tukaj odigra pomembno vlogo to, koliko so ljudje pripravljeni sprejeti nove tehnologije, kar v Sloveniji smo.«
Grega Vrhovnik, tehnični direktor pri podjetju Avtera, d.o.o. je poudaril: »Servisiranje se je v zadnjih 30 letih drastično spremenilo. Včasih si mobilni telefon odprl z izvijačem, danes rabiš za to specialno opremo.« in nadaljeval: »Strošek enega tiskalnika 30 let nazaj bi presegel povprečni mesečni dohodek, danes jih verjetno lahko kupiš več. Servisiranje v nekih primerih ekonomsko ni smiselno. Če nov izdelek stane 50 eur, se ti ga ne splača popraviti, saj je z matematiko konec že, ko boš izdelek naložil in peljal na servis, kjer serviser zaračuna za diagnostiko 30 eur. Cenejši izdelki ne morejo imeti dolge življenjske dobe in tukaj je ključna stvar, ali bomo toliko ozaveščeni, da bomo začeli kupovati bolj kvalitetne izdelke, ki so nekajkrat dražji ali pa nas bo nekdo moral k temu prisiliti.«
Borut Udovč, vodja operative pri Etis d.o.o., je povedal: »Ogromno pokvarjenih aparatov ima le majhno napako. Ljudje pa ne popravljajo, ker enostavno nimajo časa, volje in jim to predstavlja samo strošek, rešitev pa vidijo v tem, da kupijo nov stroj, katerega jim enostavno dostavijo in priklopijo.« ter zaključil: »Mladina (18-25 let) je mene najbolj presenetila, zelo spoštujejo ponovno uporabo. Njim je vseeno, ali pralni stroj pere na 900 ali 1.600. Pomembna jim je kakovost življenja.«
Jernej Križman, vodja servisa pri Etis d.o.o., je izrazil skrb nad servisom v prihodnosti: »Serviserjev primanjkuje, na drugi strani pa so se aparati zelo spremenili in sam vidim težavo v tem, kako bomo popravljali to, kar je danes na tržišču.« in nato nadaljeval: »Največ lahko naredimo s svojim zgledom, če smo svoje otroke nekoč naučil nekaj, se lahko sedaj naučijo nekaj drugega. Postopek torej poznamo, potrebna je samo akcija. Tako kot pri servisiranju – pogledaš in narediš.«
2. del - Trendi in priložnosti v Sloveniji in Evropski uniji
V drugem delu konference pa so bili predstavljeni nekateri primeri dobrih praks na področju krožnega delovanja z elektroniko iz Evrope in Slovenije.
Iz Avstrije je Katharina Lenz predstavila podjetje Demontage- und Recycling-Zentrum. Podjetje se ukvarja z recikliranjem, ponovno uporabo in predelavo rabljenih elektronskih naprav. Katharina je povedala: »Vsi proizvedemo na tone odpadnih električnih in elektronskih naprav – pravzaprav 12 milijonov ton samo v Evropi v enem letu in le 42 % te količine se pravilno reciklira. Na Dunaju v Avstriji naš center ponuja tudi zaposlitvene možnosti za dolgotrajno brezposelne osebe na področju ponovne uporabe, ročnega razstavljanja in predelave e-odpadkov.«
Elizabeth O'Reilly iz Irske je predstavila WEEE Ireland, vodilno irsko shemo in neprofitno organizacijo za okoljsko ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo in odpadnimi baterijami. Lotili so se zanimivega projekta na področju usposabljanja pripravnikov za kakovostno zaposlitev in poklicno kariero pri vzdrževanju, popravilu in ponovni uporabi bele tehnike. »Poslušanje in sodelovanje s proizvajalci nam je pomagalo razumeti izzive, s katerimi so se srečevali pri zaposlovanju inženirjev za popravila, in pri pomanjkanju možnosti usposabljanja na Irskem. To „ozko grlo“ smo videli kot oviro, ki bi jo lahko pomagali premagati s podporo našega krožnega partnerstva in organov. Upamo, da bomo še naprej gradili na uspehu projekta Circular Economy Skills Initiative in drugih programov popravil v naši krožni viziji za bolj trajnosten sistem e-odpadkov na Irskem.« je povedala Elizabeth.
TOURNEVIE, belgijsko knjižnico orodij, je predstavil njen soustanovitelj Olivier Beys, kjer v zameno za majhno letno članarino uporabniki dobijo neomejen dostop do široke palete kakovostnih orodij. Poleg tega imajo vsi člani v sklopu knjižnice na voljo fizično delavnico, izobraževanja, lokalni les in druge uporabne storitve. »Tournevie upravlja knjižnico orodij, ker je to daleč najučinkovitejši in cenovno ugoden način za državljane, da imajo dostop do kakovostnih strojev. Še več, ta koncept je enostavno posnemati tudi drugje in združuje ljudi iz različnih družbenih slojev, zato je odličen za socialno kohezijo. To želimo videti povsod in upamo, da bodo lokalne in evropske uprave pomagale pri širjenju ideje po vsej Evropi.« je povzel Olivier.
Jaka Kranjc, strokovni vodja iz Ekologov brez meja pa je zaključil dogodek s predstavitvami primerov dobrih praks v Sloveniji. Izpostavil pa je tudi digitalno onesnaževanje, ki ga povzroča recimo nezaželena e-pošta, kar posledično vpliva na porabo energije in izpustov: »Naša raba e-naprav pogosto ni zelo smotrna. Digitalno v osnovi ne obstaja brez fizične komponente. Čistega digitalnega ni in s tem so povezani vsi nevidni vplivi. Zelo smo neučinkoviti pri izkoriščanju tehnologije, vsak dan pošljemo okrog 300 milijard sporočil, polovica od tega je nezaželene pošte. Izkoriščamo ogromno infrastrukture za stvari, ki jih nihče noče.« ter dodal: »Za večjo krožnost e-naprav je ključna dobra zasnova izdelkov in njihove programske opreme ter smotrna raba, ki jih učinkovito izkoristi in dolgo ohranja pri življenju.«
2. FESTIVAL PONOVNE UPORABE
V sklopu dogodka je zunaj na ploščadi potekal tudi 2. festival ponovne uporabe v organizaciji Društva Ekologi brez meja (v sklopu projekta Communities go circular) in družbe ZEOS, d.o.o., ki je v ospredje postavil zero waste način življenja.
ZAKLJUČNE MISLI
Letošnja osrednja tema svetovnega dneva voda se sicer glasi: »Pospeši spremembo.« Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu – za dostop do pitne vode in sanitarno ureditev za vse. Naredi, kar lahko.« Povezovalka konference, Urša Dolinšek iz ZEOS-a je poudarila, da je sicer dobro, da vsak naredi kar lahko, a da so časi taki, ko je potrebno delati večje spremembe.
Dogodek je direktor ZEOS-a sklenil z mislijo, da je sedaj pravi trenutek, da lahko proaktivno sodelujemo z zakonodajalci in da znamo vse naše ugotovitve oz. projekte prenesti v pravilno dikcijo zakonodaje, ki bo potem enostavno zmožna implementacije. Kot je bilo na dogodku večkrat slišano pa je zelo pomemben tudi način, s katerim se predstavi ta vsebina posameznikom oz. potrošnikom, saj jim mora biti blizu.
***
Program dogodka