Kaj je ozonska luknja? Ozonska luknja je postala normalen pojav v sodobnem času človeka in ne bo kar tako hitro izginila oz. verjetno sploh nikoli ne bo. Otroci se danes učijo o tem pojavu, mediji jo radi omenjajo, a zdi se, da še vedno marsikdo ne ve točno, kaj je to.
Kaj je ozonska luknja in čemu služi
Da bi razumeli nastanek ozonske luknje morate sprva razumeti kaj je ozonska plast. Je del Zemljine atmosfere, ki vsebuje dokaj visoke koncentracije plina, imenovanega ozon (O3). Največja koncentracija ozona v Zemljinem ozračju je na višini med 15 in 30 km nad površjem planeta. Ta del ozračja predstavlja nekakšen zaščitni plašč pred ultravijolično svetlobo iz Sonca, saj je zadrži do 97%. Ultravijolična svetloba je škodljiva za vse organizme, zato življenje ne more obstajati brez ozonskega plašča.
Kjer so koncentracije ozona najmanjše oz. zelo nizke nastane t.i. ozonska lukja. Povzročajo jo različni plini, ki razdelijo ozon (O3) na molekulo kisika (O2) in atom kisika (O).
Zgodovina ozonske luknje
Sedaj ko vemo kaj je ozonska luknja, se lahko malo poučimo o njeni zgodovini. Pojem ozonska luknja je prišel v veljavo šele v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko so znanstveniki prvič opozorili na porajajočo tegobo. Poprej tega pojma in z njim povezanega pojava sploh niso poznali, saj je bilo dejavnikov, ki povzročajo propad ozona, veliko manj. Z večanjem števila prebivalstva in števila tovarn ter s porastom industrializacije je postajal problem ozonske luknje čedalje opaznejši. Sprva so bile posledice majhne, v devetdesetih letih pa se je začela luknja močno večati, kar je povzročilo vedno večjo zaskrbljenost med znanstveniki ter nasploh med širšo javnostjo. Začasno pomiritev je pomenila ugotovitev, da se lahko ozonska luknja sama obnavlja. Debelost ozonskega plašča, to pomeni količina ozona, je različna po celem svetu. Vendar se je izkazalo, da obnavljanje ozonske plasti ne dohaja njenega propadanja. Dodaten problem otežuje dejstvo, da ljudje ne razumejo razlike med tem kaj je ozonsko luknjo in kaj je topla greda, kar sta dva povsem različna pojma.
Kaj vpliva na ozonsko luknjo
Na vprašanje kaj je ozonska luknja lahko odgovorimo tudi z razlago, kaj jo povzroča. Na nastanek ozonske luknje vplivajo predvsem različni škodljivi plini, ki pospešujejo razpad freona. Najbolj na večanje luknje vpliva plin freon, ki je sicer nestrupen, ni vnetljiv, je zelo poceni in široko uporaben kot potisni plin v pršilnikih, kot topilo, pri proizvodnji plastike in kot hladilo v klimatskih napravah, zamrzovalnikih, hladilnikih in drugih podobnih aparatih. Zato je zelo pomembno, da poskrbimo, da ne kupujemo naprav, ki vsebujejo plin CFC, po nepotrebnem, da jim poskušamo podaljšati življenje in jih podarimo – ponovna uporaba izdelkov, če še delujejo in nam ne koristijo več ter jih na koncu, ko niso več delujoče, oddamo na eno od lokacij za oddajo e-odpadkov – tvoj stari aparat ne sodi v smeti. Vsekakor pa moramo biti pozorni pri premeščanju hladilnih naprav iz ene lokacije na drugo, da nam plin ne bi ušel nekontrolirano v ozračje.
Seveda k večanju te luknje pripomore tudi prevelika količina ogljikovega dioksida v zraku, ki pa se vrtoglavo veča, predvsem zaradi nespametnega širjenja tovarn, zmeraj več je tudi avtomobilov, ki ta plin preko izpušnega plina spuščajo v zrak. Zato je pomembno tudi, da na vseh področjih našega življenja poskušamo po svojih močeh vplivati na zmanjšanje uporabe izdelkov, ki vplivajo na ozonsko luknjo.
Posledice ozonske luknje
Kaj je ozonska luknja danes Zemlji? Grožnja. Ozon v zgornjem delu atmosfere odbija ultravijolične žarke, ki povzročajo kožnega raka. Ozonska luknja pa omogoča ultravijoličnim žarkom, da pridejo na površje Zemlje in s tem škodujejo živalim, ljudem, rastlinam in drugim organizmom. Kratkoročne in dolgoročne posledice prehajanja ultravijoličnih žarkov do Zemlje so med drugim močnejše sevanje sonca, veliko več kožnega raka, postopno segrevanje ozračja, širjenje puščav, več drugih bolezni in posledično smrti, izumiranje nekaterih organizmov itd.
Za konec
Na Zemlji smo že zelo blizu uničenja pogojev za življenje in našega bivalnega prostora. In še naprej ga uničujemo. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je nedvomno to, da se tega sploh ne zavedamo. Mesta so zakrita s smogom, tovarne bruhajo na tone strupenih plinov, drevesa se izsekavajo, širi pa se tudi ozonska luknja. Ljudje pa kljub grožnjam naravovarstvenih organizacij še naprej počnemo(jo) isto. Onesnažujemo. Dokler ne bo prišlo v človeško zavest, da je narava naša in da jo moramo obvarovati pred izumrtjem, ne bo nikoli bolje. Le veliko slabše bo. Vendar se moramo tudi zavedati, da ko bo enkrat prepozno - bo prepozno. Ko bo narava izumrla, je ne bomo nikoli več videli takšne kot je bila do zdaj: bogata, čudovita, bila pa nam je tudi prostor, h kateremu si se lahko zatekel kadarkoli. Seveda pa bo s smrtjo narave umrl tudi človek in ostali organizmi: živali in rastline.
Upamo, da smo vam odgovorili na vprašanje kaj je ozonska luknja in da boste sedaj še bolj pozorni na vaša dejanja, ki jo lahko vsaj malo zmanjšajo.
Viri
http://testdavid.splet.arnes.si/ozonska-luknja/
https://www.24ur.com/novice/svet/kaj-so-vzroki-za-nastanek-ozonske-luknje.html
https://www.bodieko.si/ozonska-luknja
https://eucbeniki.sio.si/kemija9/1099/index5.html
https://www.istockphoto.com/
https://unsplash.com/